Pikslar :: Novice Zadnjih 15 novic na Pikslarju. Vse novice na Pikslarju so objavljene pod licenco Creative Commons (by nc nd). http://www.pikslar.com/favicon.ico http://www.pikslar.com/viri/vpikslar.png Mon, 23 Oct 2017 15:18:49 +0200 PHP http://www.pikslar.com/viri/novice/ http://www.pikslar.com/viri/novice/ ax <![CDATA[Taktike & praksa: Seminar novomedijske umetnosti]]> 1610 Thu, 27 May 2010 10:32:41 +0200 Thu, 27 May 2010 10:32:41 +0200


Taktike in praksa: Gonilniki novih medijev


Pilotski seminar o novomedijski umetnosti


Delavnice, predavanja, konzultacije, performansi, razstave, pogovori


1. do 5. junij 2010, Kino Ĺ iĹĄka, Ljubljana


aksioma.org/seminar



Vstop prost!



Vljudno vas vabimo, da si na strani aksioma.org/seminar ogledate program pilotskega seminarja in se čimprej prijavite na brezplačne delavnice, saj je število udeležencev omejeno.



---------------------------------------


PREDSTAVITEV PROGRAMA


---------------------------------------



Ideja o zasnovi seminarja, ki bo eksplicitno namenjen obravnavi novomedijske umetnosti, izhaja iz potrebe po bolj sistematični obravnavi tovrstnih umetniških praks. Domači umetniki z različnih umetniških smeri producirajo izjemna novomedijska dela, vendar se pri komunikaciji z javnostjo in s financerji pogosto soočajo s sorazmerno slabim razumevanjem njihove dejavnosti. To ni presenetljivo, saj je tovrstna umetniška praksa postala vozlišče sodobnih humanističnih in naravoslovnih znanosti. Eden izmed pomembnejših ciljev seminarja je približati novomedijsko umetnost širši javnost.



Osrednji izobraĹževalni del seminarja bo potekal v dopoldanskih in popoldanskih terminih, ki so namenjeni tako ĹĄtudentom umetnosti kot umetnikom, ki bi radi poglobili svoja znanja. Zasnovan je v tesnem sodelovanju z Oddelkom za medijsko in interaktivno oblikovanje iz Univerze za uporabno umetnost FH JOANNEUM iz Gradca. DeleĹž izobraĹževalnega programa je prispevala tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje – ALUO. V okviru izobraĹževalnega programa seminarja bodo potekala predavanja, delavnice in konzultacije, na katere se lahko zainteresirani prijavijo preko spletnega obrazca.



Za splošno javnost bo najbolj zanimiv predvsem večerni del programa, ko bodo potekali javni pogovori in razstavni program z večmedijskimi performansi.



V okviru razstavnega dela programa se bodo predstavili priznani domači in mednarodni umetniki. V Galeriji Kapelica bo japonski umetnik Norimichi Hirakawa postavil interaktivno instalacijo Globalni položaj. Performansi bodo potekali po 21. uri v Kinu Šiška. Ameriški umetnik Dan Wilcox alias danomatika bo predstavil oblačilni glasbeni inštrument Robotcowboy. Priznani nemški skladatelj digitalne glasbe in interdisciplinarnih instalacij hans w. koch bo uprizoril participatorni performans s prenosniki z naslovom the benchmark consort. Občinstvo je toplo vabljeno k sodelovanju pri njegovi kompoziciji s svojimi PC ali Mac prenosniki. Intermedijska iniciativa Cirkulacija 2, prejemnica Zlate ptice za glasbo za leto 2009, bo izvedla improvizirano multimedijsko intervencijo. Ob zaključku petkovega večera pa bo libanonski elektroakustični glasbenik in skladatelj Tarek Atoui izvedel serijo fizično intenzivnih zvočnih izsekov z naslovom Un-drum 2: Kitajska naveza. Vse dni seminarja si bodo udeleženci lahko izposodili tudi kolo za kartiranje javnih prostorov Frida V., delo računalniškega programerja in umetnika Luke Freliha.




Frida V., Luka Frelih
(Foto: Arhiv Ljudmile)




K pogovoru smo povabili nekatere izmed priznanih strokovnjakov, ki bodo obravnavali različne vidike novomedijske umetnosti. O izobraževalnih modelih bosta govorila Simge Esin in Seppo Gründler, o festivalski dejavnosti Simona Lodi in Jurij Krpan, s teoretskimi vprašanji se bosta ukvarjala Marco Deseriis in Sunčica Ostoiæ, o kritiki in publicistiki bosta govorila Alessandro Ludovico in Janez Janša, o umetniški dejavnosti skupina monochrom in Vuk Æosiæ, o vprašanjih razstavne in kuratorske dejavnosti pa Domenico Quaranta in Dunja Kukovec. V pogovore, ki bodo potekali v obliki javnih intervjujev, bo aktivno vpletena tudi publika.



Podrobne informacije o govorcih in programu na aksioma.org/seminar.]]>
kt <![CDATA[Povabilo k sodelovanju na festivalu HAIP10]]> 1609 Tue, 20 Apr 2010 18:58:04 +0200 Tue, 20 Apr 2010 18:58:04 +0200


Pred izpolnitvijo obrazca k prijavi preberite navodila ter informacije o festivalu in letošnji temi. Rok za oddajo prijav je 9. maj 2010. Več informacij in obrazec k prijavi dobite na www.haip.cc.



Festival HAIP je druĹžbeno aktualen, obravnava teme iz polja intermedijske umetnosti in najnovejĹĄih komunikacijskih tehnologij. HAIP predstavlja tako dela mladih obetavnih kot tudi uveljavljenih umetnikov, teoretikov, kreativnih inĹženirjev in skupin, ki so usmerjeni v vrhunske, na ravni praktične ali ideoloĹĄke izbire z odprtimi standardi podprte umetniĹĄke prakse. Na festivalu se bodo predstavili posamezniki in skupine, ki s svojim delovanjem kreativno in kritično obravnavajo druĹžbeni razvoj in napredek, v katerega smo v razcvetu raznolikih moĹžnosti in izbire vključeni vsi. S tem fokusom festival HAIP podpira raziskovanje in ustvarjanje tistih sodobnih umetniĹĄko-znanstvenih praks, ki presegajo meje posameznih zvrsti in vsebin. O tem priča tudi ime festivala »HAIP«, ki je kratica za »Hack-Act-Interact-Progress«.]]>
[BISI] <![CDATA[Apple iPad: odiseja v vesolju?]]> 1608 Sun, 11 Apr 2010 22:15:32 +0200 Sun, 11 Apr 2010 22:15:32 +0200



Prihodnost je tukaj.




Že pri uradni napovedi iPada so se novinarji, analitiki in poznavalci računalniške zgodovine takoj spomnili na Applov prvi tablični računalnik Newton, ki je doživel neslaven propad - mnogi so trdili in še vedno trdijo, da je bil Newton na tržišču pred časom in da se je Apple tokrat procesa lotil drugače, predvsem pa z izkušnjami s prejšnima napravama, ki sta izjemno vplivali na Applov razvoj v zadnji dekadi - iPod in iPhone. Spletni trgovini iTunes Store in AppStore sta vsekakor velika konkurenčna prednost in odlična platforma, ki jo Apple sprida izkorišča pri predstavitvi skoraj vseh svojih naprav v zadnji dekadi, poleg tega pa z njima uspešno zajame več ciljnih skupin (končne uporabnike, avtorje oziroma medijske konglomerate in ostale korporacije, razvijalce, idr.). Obema trgovina se je v okviru platforme pridružil še skupni operacijski sistem - iPhone OS, ki si nekatere stvari deli tudi z namiznim operacijskim sistemom Mac OS X.




Apple A4.




Tudi po strojni plati se je Apple v primeru iPada v celoti zanašal na lastno oziroma v zadnjem času pridobljeno "znanje" (beri: lastniške deleže z nakupi podjetij). Applov iPad poganja namreč procesor A4 s frekvenco 1 GHz, ki naj bi bil odgovoren za iPadovo dolgo delovanje baterije. Po navedbah Appla naj bi deloval iPad brez električne vtičnice 10 ur, medtem ko so nekateri tuji spletni portali ugotovili, da je pri varčnejši uporabi iPad sposoben delovati še kar nekaj ur dlje. Sicer pa je večina strojnih komponent zelo podobna Applovemu telefonu iPhone - zaslon je kakovosten in velik 9,7 inča, z iPadom upravljamo na enak način kot z iPhonom (na voljo je tudi upravljanje z več prsti oziroma "multi-touch"), na voljo je malenkost več pomnilnika, povezovanje z internetom je možno preko brezžičnih omrežij ali mobilnega interneta 3G (dražji modeli) in seveda enake ali večje kapacitete za shranjevanje podatkov.




Predvajanje videa.




Velika razlika pa je na programski strani. Kot že omenjeno je operacijski sistem zelo soroden tistemu v iPhonu, a programi so doživeli kar veliko sprememb napram sorodnikom v drugih Applovih napravah. Denimo spletni brskalnik Safari ali klient za elektronsko pošto Mail se v osnovi bistveno ne razlikujeta od namizne ali mobilne različice, imata pa par prilagoditev in izboljšav, ki bodo prej ali slej našle svojo pot v namizno in mobilno različico dotičnih programov. Podobne razlike je moč opaziti tudi pri programih za pregledovanje slik in video posnetkov ter adresarju, zapiskih in koledarju. Podobno kot pri iPhonu je Apple največ zgražanja doživel z ne-vključitvijo Adobejevega priključka Flash v spletni brskalnik Safari, pri čemer se je začel še posebej zavzemati za standarde na spletu (predvsem HTML5, ki prinaša video podporo brez priključkov, a nastopi problem kasneje pri kodekih).




iTunes na iPadu.




Čeprav se je o iPadu že od prve uradne predstavitve govorilo kot o tabličnem računalniku ali e-bralniku, pa Apple ni tržil iPada izključno kot e-bralnika oziroma ni napovedal direktnega boja z Amazonom in njegovim e-bralnikom Kindle, saj ima Amazon zaenkrat veliko večji katalog e-knjig. Po drugi strani pa se Apple zaveda tudi tega tržišča in zato je pripravil storitev iBooks, ki je pravcata spletna trgovina za knjige z zaenkrat še omejenim naborom e-knjig. Kako se bo nadaljeval Applov pohod na e-knjige (zaenkrat kaže, da cilja Apple na vse medijske vsebine), še ni znano - z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo iPad še en uspeh za Apple, saj je bilo za velikonočni konec tedna prodanih kar 300.000 iPadov! Če to ni nova odiseja v vesolju...]]>
[BISI] <![CDATA[Game Developers Conference San Francisco 2010]]> 1607 Sun, 14 Mar 2010 23:47:58 +0100 Sun, 14 Mar 2010 23:47:58 +0100



Fotografija je v lasti Game Developers Conference, Fotograf: Vincent Diamante




Daleč najbolj zanimivo predavanje je bil kakopak keynote oziroma uvodno predavanje Sida Meierja, ki se je vpisal v igračarsko zgodovino z igro Civilization. Meier je predstavil številne vidike razvoja računalniških iger s posebnim poudarkom na igralčevi izkušnji oziroma razumevanjem igralca in njegovih odločitev. Kasneje je naštel tudi nekaj napak, ki jih je storil tekom svoje razvijalske kariere, in končal z nekaterimi nasveti neuveljavljenim razvijalcem.




Sid Meier
Fotografija je v lasti Game Developers Conference, Fotograf: Vincent Diamante




Autodesk je GDC 2010 v celoti izkoristil za ustvarjanje medijskega pompa okoli novih verzij svojih izdelkov za takoimenovano zabavno industrijo. Med najpomembnejše in najbolj pričakovane novosti sodi kakopak 3ds max 2011, ki prinaša nov urejevalnik materialov, strojni renderirnik Quicksilver (le-ta lahko pohitri renderiranje s pomočjo centralnega in grafičnega procesorja kar do 10-krat!) in 3ds max Composite (kompozitor po vzoru Autodeskovega Toxika).




3ds max 2011




Maya 2011 pa je doživela večje spremembe v uporabniškem vmesniku, ki temelji po novem na Nokiinem QT in omogoča enostavnejše prilagajanje delovnega okolja ter razporejanje elementov uporabniškega vmesnika in posamezne prenovljene urejevalnike. Prav tako pa je Maya 2011 tudi sposobna izkoriščati 64-bitnost Applovega operacijskega sistema Mac OS X 10.6 Snow Leopard, kar je najbrž posledica povsem na novo spisanega jedra programa, ki naj bi bil še veliko bolj učinkovit pri delu s kompleksnejšimi scenami.




Maya 2011




V ozadju napovedi Autodeskovih in Intelovih izdelkov ter napovedi računalniških iger je Khronos Group objavil tudi dve novi OpenGL specifikaciji: OpenGL 4, ki prinaša nekatere novosti iz konkurenčnega Direct3D 11, in OpenGL 3.3, ki prinaša nekatere manjše in izolirane novosti iz OpenGL 4 v staro specifikacijo OpenGL 3.]]>
[BISI] <![CDATA[Google Chrome Beta za Mac in Linux ter razĹĄiritve]]> 1606 Thu, 10 Dec 2009 11:42:45 +0100 Thu, 10 Dec 2009 11:42:45 +0100


Poleg prilagojenosti izgleda samemu operacijskemu sistemu se obe različici ne razlikujeta bistveno od že kar nekaj časa stabilnih različic Chroma za operacijski sistem Windows. Beta verzijo Chroma za manjšinska sistema lahko snamete tukaj, v Linuxu pa lahko tudi preko distribucijskih repozitorijev.




Google Chrome for Mac Beta




Še nekoliko pomembnejša novost v vseh verzijah Chroma razen na Mac OS X (Mac podpora pride konec tedna v nočnih izdajah) so razširitve, ki so postale zahvaljujoč Mozillinemu Firefoxu za nekatere uporabnike ključni faktor pri izbiri spletnega brskalnika. Trenutno je na spletni strani Google Chrome Extensions na voljo že okoli 500 razširitev!]]>
[BISI] <![CDATA[Moderna galerija je spet med nami]]> 1605 Mon, 30 Nov 2009 01:27:29 +0100 Mon, 30 Nov 2009 01:27:29 +0100 Bevk Peroviæ arhitektom in izvajalcu del Vegradu (ti, ti, zamudniki), pri čemer velja poudariti, da so se v notranjosti zgodili minimalni posegi z namenom sklenitve celotnega razstavnega prostora.



Ako je arhitektom to dejansko uspelo, se lahko prepričate na uvodni razstavi del slikarja Zorana Mušiča, ki bo trajala do 28. februarja 2010.



]]>
[BISI] <![CDATA[Arhitekturni natečaj EPK - Reka Drava 2012]]> 1604 Sat, 28 Nov 2009 18:10:55 +0100 Sat, 28 Nov 2009 18:10:55 +0100

Mednarodni, javni, anonimni, idejno-projektni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za urejanje prostora reke Drave v osrednjem delu mesta. Cilj je pridobivanja rešitev zasnove ključnega prizorišča evropska prestolnica kulture - reka Drava 2012, ter urbane regeneracije mesta v naslednjih dvajsetih letih.



Funkcijska ter oblikovna rešitev nove ureditve prostora reke Drave je razdeljena na tri območja (sklope):

  • 1. najustreznejĹĄi predlog celovite idejne reĹĄitve ureditve obreĹžja reke Drave med Vodnim in Sodnim stolpom na levem bregu in naravnega obreĹžja reke v območju med StudenĹĄko brvjo in ĹželezniĹĄkim mostom na desnem bregu;

  • 2. najustreznejĹĄo idejno projektno reĹĄitev brvi preko reke Drave;

  • 3. najustreznejĹĄo idejno projektno reĹĄitev za novo stavbo Umetnostne galerije Maribor.




ŽIRIJA


SKLOP 1 in SKLOP 2:


Člani žirije: Roger RIEWE(AUT), Andreas RUBY(GER), Saša BEGOVIÆ (CRO), Aleš VODOPIVEC (SLO), Ana KUČAN (SLO), Uroš LOBNIK (SLO), Stojan SKALICKY (SLO)


Nadomestni člani: Andrej ŠMID (SLO), Luciano LAZZARI (ITA)



SKLOP 3:


Člani žirije: Hrvoje NJIRIÆ (CRO), Peter L. WILSON (AUS), Jürgen Hermann MAYER (GER),
Christoph GRUNENBERG (UK), Stojan SKALICKY (SLO), Matevž ČELIK (SLO), Marko STUDEN (SLO)


Nadomestni člani: Uroš LOBNIK (SLO), Vojko PAVČIČ (SLO)



NATEČAJNI ROKI

  • Objava natečaja: 18.11.2009

  • Registracija in plačilo pristojbine: od 18.11.2009

  • Odprtje natečaja – prenos podlog: od 12.12.2009

  • Zaključek registracije: 04.01.2010

  • Oddaja natečajnih elaboratov: 26.02.2010

  • Ocenjevanje elaboratov: 11.03. - 21.03.2010

  • Objava rezultatov: 24.03.2010




Uradni jezik pri natečajnih elaboratih je Angleščina.



Registracija poteka izključno preko internetnega portala: mb-arhitekti.si


Za sodelovanje na natečaju je potrebno poravnati znesek 150 EUR (ni vračljivo).



NAGRADE


SKLOP 1: Nagradni sklad skupaj / 53.000,00 EUR, od tega je:


1.nagrada 30,000.00 EUR, 2.nagrada 15,000.00 EUR, 3.nagrada 8,000.00 EUR



SKLOP 2: Nagradni sklad skupaj / 53,000.00 EUR, od tega je:


1.nagrada 30,000.00 EUR, 2.nagrada 15,000.00 EUR, 3.nagrada 8,000.00 EUR



SKLOP 3: Nagradni sklad skupaj / 70,000.00 EUR, od tega je:


1.nagrada 40,000.00 EUR, 2.nagrada 20,000.00 EUR, 3.nagrada 10,000.00 EUR
Nagradni sklad znaĹĄa skupno: 176.000,00 EUR . Vsi navedeni zneski so v bruto vrednostih.



Natečajni pogoji (.doc)


Registracija]]>
[BISI] <![CDATA[2. Animateka AnimaWeb]]> 1603 Fri, 27 Nov 2009 18:10:46 +0100 Fri, 27 Nov 2009 18:10:46 +0100






AnimaWeb želi privabiti s svet animacije predvsem mlade, še neuveljavljene ustvarjalce. Natečaj se bo zaključil skupaj z zaključkom letošnje Animateke, ko bodo na spletni strani in zaključni slovesnosti razglasili zmagovalni film, avtorja pa kot gosta povabili na Animateko 2010.



Zmagovalca bo določila publika z glasovanjem preko spletne strani. Rok za prijavo je 1. december točno opoldne, za filme pa bo moč glasovati do 12. decembra. Več informacij lahko najdete na spletni strani Animateke AnimaWeb.]]>
[BISI] <![CDATA[Internet Explorer 9 Ĺže nastaja]]> 1602 Thu, 26 Nov 2009 15:51:51 +0100 Thu, 26 Nov 2009 15:51:51 +0100


Seveda ni znano, kdaj bo izšel, je pa zato Microsoft predstavil nekatere novosti v jedru brskalnika. Celotna obelodanitev devetice se je zato sukala okoli novega, občutno hitrejšega motorčka za izvajanje JavaScripta (ja, Microsoft se je začel distancirati od jScripta!), začetnih korakov k podpori bodočega standarda CSS3 (v igri so predvsem selektorji in zaobljeni robovi) in uporabe tehnologij Direct2D in DirectWrite za lepše in hitrejše prikazovanje slik in teksta. Slednji dve sta sicer na voljo v operacijskih sistemih Windows 7 in Windows Vista SP1 s Platform Updatom. Kot vse kaže jih bo pri implementaciji dotičnih tehnologij po desni prehitela Mozilla.



Microsoft seveda ne more iz svoje kože, zato jim moramo verjeti na besedo oziroma tokrat celo na premikajočo se sliko: Hachamovitchev uvod, prikaz novega motorčka za Javascript in eksperimentiranje z Direct2Djem. Pri Mozilli je zgodba kakopak drugačna - po dveh prebranih vnosih Basa Schoutna lahko deskate po spletu s preizkusnima implementacijama Direct2D in DirectWrita v (testnem) Firefoxu.]]>
[BISI] <![CDATA[Google Chrome OS]]> 1601 Sat, 21 Nov 2009 00:18:41 +0100 Sat, 21 Nov 2009 00:18:41 +0100






Google je zasnoval Chrome OS kot nekakšen operacijski sistem v oblaku, pri čemer nas usmerja k uporabi spletnih storitev (pa ne le Googlovih, da ne bo pomote) skozi uporabo samega spletnega brskalnika, ki je le nekoliko prirejen napram izvornemu Chromu (dejansko vsebuje pred vrstico z zavihki Chromov logotip, ki nam ponudi hitri meni s shranjenimi aplikacijami in aplikacijske zavihke, ki so rezervirani za pogosto uporabljane spletne aplikacije).







Kot že omenjeno, je Chrome OS grajen na Linuxovem jedru, kar seveda ne preseneča, presenetljivo pa je dejstvo, da ne podpira klasičnih trdih diskov, ampak zgolj SSDje. Prav zaradi manjka klasičnih pogonov se lahko Chrome OS naloži hitreje kot v 10 sekundah! Druga zanimivost pa so igre, ki bi se lahko začele razvijati tudi za Chrome OS, saj je Google pred kratkim objavil specifikacijo O3D, ki bi naj omogočila poganjanje strojno pospešenih iger spisanih kar v Javascriptu!







Chrome OS je sicer še v začetni fazi razvoja, a Google ima prav gotovo čas na svoji strani (kot vedno doslej). Prvi korak je storil že s tem, ko je izdal v stilu lastnega spletnega brskalnika kodo operacijskega sistema pod odprtokodno licenco v okviru projekta Chromium OS. Kljub temu, pa velja tudi v tem primeru enako kot pri brskalniku - Chrome OS in Chromium OS nista povsem enaka.]]>
[BISI] <![CDATA[Apple prevetril ponudbo]]> 1600 Fri, 20 Nov 2009 23:41:43 +0100 Fri, 20 Nov 2009 23:41:43 +0100


Apple je ponudbo iMacov skrčil na dva modela z 21,5 in 27 inčnima zaslonoma, pri čemer pa ima najdraĹžji model vgrajen tudi Intelov procesor i7 s ĹĄtirimi jedri, trdi disk velikost do 2 TB, grafično kartico ATI Radeon HD 4850 in do 16 GB pomnilnika. Cene se gibajo med 1.190 € in 2.400 €.







MacBook, ki je po prestavitvi aluminijastih modelov v razred Pro, ostal je v plastični izvedbi, je doĹživel kar nekaj izboljĹĄav - ohiĹĄje je bolj zaobljeno, zaslon se lahko pohvali z LED osvetlitvijo, prav tako pa tudi tipkovnica pred katero se nahaja drsna ploščica iz stekla po vzoru draĹžjih modelov. Cena ostaja enaka kot pri starejĹĄem modelu, malenkost manj kot 950 €.







Tudi Applov najmanjši namizni računalnik Mac mini je doživel manjšo nadgradnjo procesorja, trdega diska in pomnilnika ter nov model, ki je po imenu sodeč namenjen strežniški uporabi, za kar pa se je Minije na veliko uporabljalo že pred tem. Mac miniji ohranjajo stare cene, medtem kot stane Mac mini server v ZDA 999$ in vsebuje operacijski sistem Snow Leopard Server (pri nas ga zaenkrat ni mogoče kupiti).







Zadnja novost iz Applovih logov pa je nova miĹĄka, ki bo nadomestila Mighty Mouse in se imenuje Magic Mouse. Njena posebnost je, da nima nikakrĹĄnih tipk ali kakrĹĄnihkoli gumbov, saj jo upravljamo podobno kot drsne ploščice na Applovih prenosnikih MacBook ali MacBook Pro. Zanimiv poskus, a čas bo pokazal odziv uporabnikov na tako radikalno spremembo upravljanja miĹĄke. Za Magic Mouse boste morali odĹĄteti 75 €.



]]>
[BISI] <![CDATA[Microsoft Windows 7]]> 1599 Tue, 27 Oct 2009 10:23:41 +0100 Tue, 27 Oct 2009 10:23:41 +0100


Microsoft je po dolgotrajnem razvoju Windows Viste uvedel kratek razvojni cikel za Windows 7 (manj kot tri leta!) in se pri tem bolj osredotočil na izboljšave obstoječe platforme in uporabniške izkušnje kot pa vratolomne spremembe, ki bi zahtevale pretirano prilagajanje gonilnikov, programov in ostalih pritiklin.







Kljub temu prinaĹĄa Windows 7 kar nekaj uporabniĹĄkih novosti:



  • HomeGroup - preprostejĹĄe upravljanje s skupno rabo datotek

  • Prenovljena vrstica odprtih programov s skočnimi seznami in predogledom vsebine odprtih oken in zavihkov

  • Pripenjanje oken na namizju

  • Prenovljena opravilna vrstica z novimi moĹžnostmi upravljanja

  • NovejĹĄa verzija Windows Search

  • Windows Live Essentials (vsebuje Mail, Calendar, Movie Maker, itd.) - nekateri ključni programi so sedaj dosegljivi v ločenem paketu

  • Windows Touch - podpora za zaslone na dotik

  • In ne nazadnje - Saga Netscapa je obrodila sadove, saj je moĹžno Internet Explorer skoraj popolnoma odstraniti (ostaja seveda ĹĄe proces v ozadju, ki skrbi za izvajanje nujnih opravil operacijskega sistema, a ne več kot spletni brskalnik)




Microsoft Windows 7 je dosegljiv v vseh računalniških štacunah, cene pa se ne razlikujejo bistveno od predhodnika. Omeniti velja še to, da so pri Microsoftu nekoliko spremenili inačice operacijskega sistema, tako da so po novem nekoliko bolj logično razporejene funkcionalnosti glede na ceno in ime (Home Premium, Professional in Ultimate, medtem ko ostale izdaje - Starter, Basic in Enterprise - načeloma niso aktualne za bralce te novice) - tako ima Professional vse lastnosti Home Premium in nekaj specifičnih, medtem ko je Ultimate že prej imel vse novosti vseh inačic.



]]>
[BISI] <![CDATA[Google Chrome 3]]> 1598 Thu, 17 Sep 2009 12:09:33 +0200 Thu, 17 Sep 2009 12:09:33 +0200


Googlov motorček za izvajanje Javascripta imenovan V8 je hitrejši za 25% napram Chromu 2, poleg tega pa je Google pričel ekspresno dodajati novosti iz bodočega standarda HTML5, denimo podporo za video brez posebnega priključka, pa podporo za audio element in celo canvas! Med uporabniške novosti pa lahko uvrstimo prenovljeno stran ob odprtju novega zavihka, ki je prejela veliko enostavnejši in preglednejši izgled ter ponuja več možnosti za prilagajanje, Chrome pa se lahko po novem pohvali še z Omniboxom (naprednejša naslovna vrstica, ki deluje podobno kot Firefoxov AwesomeBar) in prilagajanjem izgleda s preoblekami.



Google Chrome 3 je na voljo zaenkrat le za operacijski sistem Windows, medtem ko so verzije za druge operacijske sisteme ĹĄe vedno v razvoju. Klik!




Prenovljena stran ob odprtju zavihka
]]>
[BISI] <![CDATA[Microsoft SuperPreview for Internet Explorer]]> 1597 Wed, 16 Sep 2009 15:19:26 +0200 Wed, 16 Sep 2009 15:19:26 +0200



Razlika je očitna.




S čim imamo pravzaprav opravka? SuperPreview je orodje za razhroščevanje in primerjavo prikaza spletnih strani v različnih različicah Internet Explorerja (podprti so Internet Explorer 6, 7 in 8). Program omogoča primerjavo renderirnih motorčkov drug ob drugem ali z načinom prekrivanja. Poleg tega pa je možno v primerjavo vključiti še Photoshopove PSD datoteke, s čimer lahko posamezni izpis renderirnih motorčkov primerjamo z izvornim dizajnom spletne strani.




SuperPreview v Expression Web 3




V okviru nove izdaje plačljivega programa Expression Web, ki je trenutno še v razvoju, pa bo za primerjavo na voljo tudi brskalnik Firefox, kar pomeni, da ni v prihodnosti izključen še kakšen drug renderirni motorček (denimo Webkit).



Brezplačni SuperPreview for Internet Explorer lahko snamete tukaj.]]>
[BISI] <![CDATA[Google kupuje On2]]> 1596 Wed, 09 Sep 2009 00:08:06 +0200 Wed, 09 Sep 2009 00:08:06 +0200


Google je kakor ponavadi zelo skrivnosten glede svojih načrtov s kupljenim znanjem in pridobljeno tehnologijo, a vendarle je v izjavi za javnost zatrdil, da je video postal pomemben del interneta in da mora biti tudi visokokakovostna video kompresija del tega ekosistema.



Na internetu in v standardizacijskih komitejih se sicer že nekaj mesecev bije huda besedna borba med različnimi proizvajalci brskalnikov, ponudniki video kodekov in ostalimi zainteresiranimi korporacijami, ki vidijo v tem svoje interese, z namenom, da bi zapisali v HTML5 standard en odprtokodni kodek za prikaz videa na spletu. Nekaj časa je bila v predlogu zapisana Theora, ki je mimogrede implementirana v Firefoxu 3.5 in eksperimentalnih različicah Chroma ter Opere in temelji na odprtokodnem kodeku VP3 podjetja On2 iz leta 2002, medtem ko se drugi brskalniki ne morejo odločiti o podpori Theori, saj imajo za bregom svoje zaprtokodne in včasih tudi plačljive kodeke. In na tej točki vskoči Google, ki bi lahko delček prevzetih tehnologij spet ponudil skupnosti - ampak to so zaenkrat zgolj želje in špekulacije nekaterih spletnih novinarjev.



Prevzem morajo sicer še odobriti delničarji podjetja On2, a to naj bi bila zgolj formalnost, saj je Google na mizo položil 106 milijonov ameriških dolarjev. Nakup naj bi bil zaključen najkasneje do konca letošnjega leta.]]>