Zadnjih 15 novic na Pikslarju. Vse novice na Pikslarju so objavljene pod licenco Creative Commons (by nc nd). http://www.pikslar.com/favicon.ico http://www.pikslar.com/viri/vpikslar.png Tue, 09 Mar 2010 23:43:54 +0100 PHP http://www.pikslar.com/viri/novice/ http://www.pikslar.com/viri/novice/ [BISI] 1606 Thu, 10 Dec 2009 11:42:45 +0100 Thu, 10 Dec 2009 11:42:45 +0100


Poleg prilagojenosti izgleda samemu operacijskemu sistemu se obe različici ne razlikujeta bistveno od že kar nekaj časa stabilnih različic Chroma za operacijski sistem Windows. Beta verzijo Chroma za manjšinska sistema lahko snamete tukaj, v Linuxu pa lahko tudi preko distribucijskih repozitorijev.

Google Chrome for Mac Beta

Še nekoliko pomembnejša novost v vseh verzijah Chroma razen na Mac OS X (Mac podpora pride konec tedna v nočnih izdajah) so razširitve, ki so postale zahvaljujoč Mozillinemu Firefoxu za nekatere uporabnike ključni faktor pri izbiri spletnega brskalnika. Trenutno je na spletni strani Google Chrome Extensions na voljo že okoli 500 razširitev!]]> [BISI] 1605 Mon, 30 Nov 2009 01:27:29 +0100 Mon, 30 Nov 2009 01:27:29 +0100 Bevk Perović arhitektom in izvajalcu del Vegradu (ti, ti, zamudniki), pri čemer velja poudariti, da so se v notranjosti zgodili minimalni posegi z namenom sklenitve celotnega razstavnega prostora.



Ako je arhitektom to dejansko uspelo, se lahko prepričate na uvodni razstavi del slikarja Zorana Mušiča, ki bo trajala do 28. februarja 2010.

]]> [BISI] 1604 Sat, 28 Nov 2009 18:10:55 +0100 Sat, 28 Nov 2009 18:10:55 +0100

Mednarodni, javni, anonimni, idejno-projektni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za urejanje prostora reke Drave v osrednjem delu mesta. Cilj je pridobivanja rešitev zasnove ključnega prizorišča evropska prestolnica kulture - reka Drava 2012, ter urbane regeneracije mesta v naslednjih dvajsetih letih.



Funkcijska ter oblikovna rešitev nove ureditve prostora reke Drave je razdeljena na tri območja (sklope):

• 1. najustreznejši predlog celovite idejne rešitve ureditve obrežja reke Drave med Vodnim in Sodnim stolpom na levem bregu in naravnega obrežja reke v območju med Studenško brvjo in železniškim mostom na desnem bregu;


• 2. najustreznejšo idejno projektno rešitev brvi preko reke Drave;


• 3. najustreznejšo idejno projektno rešitev za novo stavbo Umetnostne galerije Maribor.

ŽIRIJA


SKLOP 1 in SKLOP 2:


Člani žirije: Roger RIEWE(AUT), Andreas RUBY(GER), Saša BEGOVIĆ (CRO), Aleš VODOPIVEC (SLO), Ana KUČAN (SLO), Uroš LOBNIK (SLO), Stojan SKALICKY (SLO)


Nadomestni člani: Andrej ŠMID (SLO), Luciano LAZZARI (ITA)



SKLOP 3:


Člani žirije: Hrvoje NJIRIĆ (CRO), Peter L. WILSON (AUS), Jürgen Hermann MAYER (GER),
Christoph GRUNENBERG (UK), Stojan SKALICKY (SLO), Matevž ČELIK (SLO), Marko STUDEN (SLO)


Nadomestni člani: Uroš LOBNIK (SLO), Vojko PAVČIČ (SLO)



NATEČAJNI ROKI

• Objava natečaja: 18.11.2009


• Registracija in plačilo pristojbine: od 18.11.2009


• Odprtje natečaja – prenos podlog: od 12.12.2009


• Zaključek registracije: 04.01.2010


• Oddaja natečajnih elaboratov: 26.02.2010


• Ocenjevanje elaboratov: 11.03. - 21.03.2010


• Objava rezultatov: 24.03.2010

Uradni jezik pri natečajnih elaboratih je Angleščina.



Registracija poteka izključno preko internetnega portala: mb-arhitekti.si


Za sodelovanje na natečaju je potrebno poravnati znesek 150 EUR (ni vračljivo).



NAGRADE


SKLOP 1: Nagradni sklad skupaj / 53.000,00 EUR, od tega je:


1.nagrada 30,000.00 EUR, 2.nagrada 15,000.00 EUR, 3.nagrada 8,000.00 EUR



SKLOP 2: Nagradni sklad skupaj / 53,000.00 EUR, od tega je:


1.nagrada 30,000.00 EUR, 2.nagrada 15,000.00 EUR, 3.nagrada 8,000.00 EUR



SKLOP 3: Nagradni sklad skupaj / 70,000.00 EUR, od tega je:


1.nagrada 40,000.00 EUR, 2.nagrada 20,000.00 EUR, 3.nagrada 10,000.00 EUR
Nagradni sklad znaša skupno: 176.000,00 EUR . Vsi navedeni zneski so v bruto vrednostih.



Natečajni pogoji (.doc)


Registracija]]> [BISI] 1603 Fri, 27 Nov 2009 18:10:46 +0100 Fri, 27 Nov 2009 18:10:46 +0100

AnimaWeb želi privabiti s svet animacije predvsem mlade, še neuveljavljene ustvarjalce. Natečaj se bo zaključil skupaj z zaključkom letošnje Animateke, ko bodo na spletni strani in zaključni slovesnosti razglasili zmagovalni film, avtorja pa kot gosta povabili na Animateko 2010.



Zmagovalca bo določila publika z glasovanjem preko spletne strani. Rok za prijavo je 1. december točno opoldne, za filme pa bo moč glasovati do 12. decembra. Več informacij lahko najdete na spletni strani Animateke AnimaWeb.]]> [BISI] 1602 Thu, 26 Nov 2009 15:51:51 +0100 Thu, 26 Nov 2009 15:51:51 +0100


Seveda ni znano, kdaj bo izšel, je pa zato Microsoft predstavil nekatere novosti v jedru brskalnika. Celotna obelodanitev devetice se je zato sukala okoli novega, občutno hitrejšega motorčka za izvajanje JavaScripta (ja, Microsoft se je začel distancirati od jScripta!), začetnih korakov k podpori bodočega standarda CSS3 (v igri so predvsem selektorji in zaobljeni robovi) in uporabe tehnologij Direct2D in DirectWrite za lepše in hitrejše prikazovanje slik in teksta. Slednji dve sta sicer na voljo v operacijskih sistemih Windows 7 in Windows Vista SP1 s Platform Updatom. Kot vse kaže jih bo pri implementaciji dotičnih tehnologij po desni prehitela Mozilla.



Microsoft seveda ne more iz svoje kože, zato jim moramo verjeti na besedo oziroma tokrat celo na premikajočo se sliko: Hachamovitchev uvod, prikaz novega motorčka za Javascript in eksperimentiranje z Direct2Djem. Pri Mozilli je zgodba kakopak drugačna - po dveh prebranih vnosih Basa Schoutna lahko deskate po spletu s preizkusnima implementacijama Direct2D in DirectWrita v (testnem) Firefoxu.]]> [BISI] 1601 Sat, 21 Nov 2009 00:18:41 +0100 Sat, 21 Nov 2009 00:18:41 +0100

Google je zasnoval Chrome OS kot nekakšen operacijski sistem v oblaku, pri čemer nas usmerja k uporabi spletnih storitev (pa ne le Googlovih, da ne bo pomote) skozi uporabo samega spletnega brskalnika, ki je le nekoliko prirejen napram izvornemu Chromu (dejansko vsebuje pred vrstico z zavihki Chromov logotip, ki nam ponudi hitri meni s shranjenimi aplikacijami in aplikacijske zavihke, ki so rezervirani za pogosto uporabljane spletne aplikacije).

Kot že omenjeno, je Chrome OS grajen na Linuxovem jedru, kar seveda ne preseneča, presenetljivo pa je dejstvo, da ne podpira klasičnih trdih diskov, ampak zgolj SSDje. Prav zaradi manjka klasičnih pogonov se lahko Chrome OS naloži hitreje kot v 10 sekundah! Druga zanimivost pa so igre, ki bi se lahko začele razvijati tudi za Chrome OS, saj je Google pred kratkim objavil specifikacijo O3D, ki bi naj omogočila poganjanje strojno pospešenih iger spisanih kar v Javascriptu!

Chrome OS je sicer še v začetni fazi razvoja, a Google ima prav gotovo čas na svoji strani (kot vedno doslej). Prvi korak je storil že s tem, ko je izdal v stilu lastnega spletnega brskalnika kodo operacijskega sistema pod odprtokodno licenco v okviru projekta Chromium OS. Kljub temu, pa velja tudi v tem primeru enako kot pri brskalniku - Chrome OS in Chromium OS nista povsem enaka.]]> [BISI] 1600 Fri, 20 Nov 2009 23:41:43 +0100 Fri, 20 Nov 2009 23:41:43 +0100


Apple je ponudbo iMacov skrčil na dva modela z 21,5 in 27 inčnima zaslonoma, pri čemer pa ima najdražji model vgrajen tudi Intelov procesor i7 s štirimi jedri, trdi disk velikost do 2 TB, grafično kartico ATI Radeon HD 4850 in do 16 GB pomnilnika. Cene se gibajo med 1.190 € in 2.400 €.

MacBook, ki je po prestavitvi aluminijastih modelov v razred Pro, ostal je v plastični izvedbi, je doživel kar nekaj izboljšav - ohišje je bolj zaobljeno, zaslon se lahko pohvali z LED osvetlitvijo, prav tako pa tudi tipkovnica pred katero se nahaja drsna ploščica iz stekla po vzoru dražjih modelov. Cena ostaja enaka kot pri starejšem modelu, malenkost manj kot 950 €.

Tudi Applov najmanjši namizni računalnik Mac mini je doživel manjšo nadgradnjo procesorja, trdega diska in pomnilnika ter nov model, ki je po imenu sodeč namenjen strežniški uporabi, za kar pa se je Minije na veliko uporabljalo že pred tem. Mac miniji ohranjajo stare cene, medtem kot stane Mac mini server v ZDA 999$ in vsebuje operacijski sistem Snow Leopard Server (pri nas ga zaenkrat ni mogoče kupiti).

Zadnja novost iz Applovih logov pa je nova miška, ki bo nadomestila Mighty Mouse in se imenuje Magic Mouse. Njena posebnost je, da nima nikakršnih tipk ali kakršnihkoli gumbov, saj jo upravljamo podobno kot drsne ploščice na Applovih prenosnikih MacBook ali MacBook Pro. Zanimiv poskus, a čas bo pokazal odziv uporabnikov na tako radikalno spremembo upravljanja miške. Za Magic Mouse boste morali odšteti 75 €.

]]> [BISI] 1599 Tue, 27 Oct 2009 10:23:41 +0100 Tue, 27 Oct 2009 10:23:41 +0100


Microsoft je po dolgotrajnem razvoju Windows Viste uvedel kratek razvojni cikel za Windows 7 (manj kot tri leta!) in se pri tem bolj osredotočil na izboljšave obstoječe platforme in uporabniške izkušnje kot pa vratolomne spremembe, ki bi zahtevale pretirano prilagajanje gonilnikov, programov in ostalih pritiklin.

Kljub temu prinaša Windows 7 kar nekaj uporabniških novosti:

• HomeGroup - preprostejše upravljanje s skupno rabo datotek


• Prenovljena vrstica odprtih programov s skočnimi seznami in predogledom vsebine odprtih oken in zavihkov


• Pripenjanje oken na namizju


• Prenovljena opravilna vrstica z novimi možnostmi upravljanja


• Novejša verzija Windows Search


• Windows Live Essentials (vsebuje Mail, Calendar, Movie Maker, itd.) - nekateri ključni programi so sedaj dosegljivi v ločenem paketu


• Windows Touch - podpora za zaslone na dotik


• In ne nazadnje - Saga Netscapa je obrodila sadove, saj je možno Internet Explorer skoraj popolnoma odstraniti (ostaja seveda še proces v ozadju, ki skrbi za izvajanje nujnih opravil operacijskega sistema, a ne več kot spletni brskalnik)

Microsoft Windows 7 je dosegljiv v vseh računalniških štacunah, cene pa se ne razlikujejo bistveno od predhodnika. Omeniti velja še to, da so pri Microsoftu nekoliko spremenili inačice operacijskega sistema, tako da so po novem nekoliko bolj logično razporejene funkcionalnosti glede na ceno in ime (Home Premium, Professional in Ultimate, medtem ko ostale izdaje - Starter, Basic in Enterprise - načeloma niso aktualne za bralce te novice) - tako ima Professional vse lastnosti Home Premium in nekaj specifičnih, medtem ko je Ultimate že prej imel vse novosti vseh inačic.

]]> [BISI] 1598 Thu, 17 Sep 2009 12:09:33 +0200 Thu, 17 Sep 2009 12:09:33 +0200


Googlov motorček za izvajanje Javascripta imenovan V8 je hitrejši za 25% napram Chromu 2, poleg tega pa je Google pričel ekspresno dodajati novosti iz bodočega standarda HTML5, denimo podporo za video brez posebnega priključka, pa podporo za audio element in celo canvas! Med uporabniške novosti pa lahko uvrstimo prenovljeno stran ob odprtju novega zavihka, ki je prejela veliko enostavnejši in preglednejši izgled ter ponuja več možnosti za prilagajanje, Chrome pa se lahko po novem pohvali še z Omniboxom (naprednejša naslovna vrstica, ki deluje podobno kot Firefoxov AwesomeBar) in prilagajanjem izgleda s preoblekami.



Google Chrome 3 je na voljo zaenkrat le za operacijski sistem Windows, medtem ko so verzije za druge operacijske sisteme še vedno v razvoju. Klik!

Prenovljena stran ob odprtju zavihka

]]> [BISI] 1597 Wed, 16 Sep 2009 15:19:26 +0200 Wed, 16 Sep 2009 15:19:26 +0200

Razlika je očitna.

S čim imamo pravzaprav opravka? SuperPreview je orodje za razhroščevanje in primerjavo prikaza spletnih strani v različnih različicah Internet Explorerja (podprti so Internet Explorer 6, 7 in 8). Program omogoča primerjavo renderirnih motorčkov drug ob drugem ali z načinom prekrivanja. Poleg tega pa je možno v primerjavo vključiti še Photoshopove PSD datoteke, s čimer lahko posamezni izpis renderirnih motorčkov primerjamo z izvornim dizajnom spletne strani.

SuperPreview v Expression Web 3

V okviru nove izdaje plačljivega programa Expression Web, ki je trenutno še v razvoju, pa bo za primerjavo na voljo tudi brskalnik Firefox, kar pomeni, da ni v prihodnosti izključen še kakšen drug renderirni motorček (denimo Webkit).



Brezplačni SuperPreview for Internet Explorer lahko snamete tukaj.]]> [BISI] 1596 Wed, 09 Sep 2009 00:08:06 +0200 Wed, 09 Sep 2009 00:08:06 +0200


Google je kakor ponavadi zelo skrivnosten glede svojih načrtov s kupljenim znanjem in pridobljeno tehnologijo, a vendarle je v izjavi za javnost zatrdil, da je video postal pomemben del interneta in da mora biti tudi visokokakovostna video kompresija del tega ekosistema.



Na internetu in v standardizacijskih komitejih se sicer že nekaj mesecev bije huda besedna borba med različnimi proizvajalci brskalnikov, ponudniki video kodekov in ostalimi zainteresiranimi korporacijami, ki vidijo v tem svoje interese, z namenom, da bi zapisali v HTML5 standard en odprtokodni kodek za prikaz videa na spletu. Nekaj časa je bila v predlogu zapisana Theora, ki je mimogrede implementirana v Firefoxu 3.5 in eksperimentalnih različicah Chroma ter Opere in temelji na odprtokodnem kodeku VP3 podjetja On2 iz leta 2002, medtem ko se drugi brskalniki ne morejo odločiti o podpori Theori, saj imajo za bregom svoje zaprtokodne in včasih tudi plačljive kodeke. In na tej točki vskoči Google, ki bi lahko delček prevzetih tehnologij spet ponudil skupnosti - ampak to so zaenkrat zgolj želje in špekulacije nekaterih spletnih novinarjev.



Prevzem morajo sicer še odobriti delničarji podjetja On2, a to naj bi bila zgolj formalnost, saj je Google na mizo položil 106 milijonov ameriških dolarjev. Nakup naj bi bil zaključen najkasneje do konca letošnjega leta.]]> [BISI] 1595 Tue, 08 Sep 2009 10:04:23 +0200 Tue, 08 Sep 2009 10:04:23 +0200


Opera je namreč dobila resna konkurenta še v Applu in Googlu, pri čemer jim je Mozilla že davno pobegnila (seveda govorimo o tržnem deležu, da ne bo pomote). Zdelo se je, da se Opera osredotoča predvsem na manjše naprave (dlančnike, mobilne telefone) in igralne konzole (wii), kjer je sklepala pogodbe za distribucijo svojega brskalnika prilagojenega za določeno platformo. V hitrosti delovanja samega brskalnika in izrisovanja spletnih strani pa so švignili mimo nje domala vsi brskalniški motorji, kljub temu pa je Opera s številko 10 nadoknadila nekatere zaostanke in ponekod spet zavzela prestol.



Opera 10 prinaša tri pomembnejše novosti: prvi je seveda prenovljen izgled brskalnika (tudi logotip je doživel prenovo - končno!), na drugem mestu je na veliko opevana možnost Turbo (ki pa ne prinaša prav nič presenetljivega), tretja pa je nekakšno eksperimentiranje z zavihki, ki se lahko izkaže za zelo dobrodošlo pri uporabnikih - pozicioniranje zavihkov nad, pod, desno ali levo od spletne strani z možnostjo prikaza majhne sličice spletne strani (podobne eksperimente sicer izvajajo tudi drugi proizvajalci brskalnikov, a so šele v prototipni fazi razvoja). Seveda pa vsebuje nova Opera tudi nekatere manjše, a kljub temu dobrodošle popravke in spremembe, na primer: samodejno posodablanje brskalnika, črkovalnik, izboljšan "Speed Dial", posodobljen Opera Mail, hitrejše delovanje in boljšo podporo standardom ter nove različice razvijalskih orodij pod kodnim imenom DragonFly.



Opero 10 lahko snamete tukaj (za operacijske sisteme Windows, Mac OS X in Linux). Prijetno deskanje!

Flash - rak rana Opere

]]> [BISI] 1594 Mon, 07 Sep 2009 15:55:07 +0200 Mon, 07 Sep 2009 15:55:07 +0200 Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Slednji je odgovoren za tematsko izhodišče osrednje razstave letošnjega bienala z naslovom Matrica: nestabilna realnost, hkrati pa je k sodelovanju privabil še Galerijo Alkatraz, Galerijo Ganes Pratt, Galerijo Jakopič, Galerijo Kapsula in Galerijo Škuc.

Ćosićev Deep Throat

Osrednja razstava 28. grafičnega bienala se odziva na aktualne probleme, ki jih je umetnosti in družbi postavila kultna filmska trilogija Matrica. Odgovoriti poskuša na vprašanja, ali medij ostane enak, tudi ko v svoj jezik vključi nove tehnologije? Ali se s tem povečuje občinstvo umetnosti? Kakšna je družbena moč tistih, ki imajo matrico? Ali posedovanje matrice upravičuje tudi izključne pravice razmnoževanja? Ali lahko ustvarimo popoln svet, bodisi realen ali virtualen? Razstava predstavlja izbor del več kot osemdeset mednarodno uveljavljenih in uveljavljajočih se ustvarjalcev, od tradicionalnega in sodobnega tiska do knjig umetnikov in javnih, medijskih in računalniških intervencij. Mednarodna strokovna žirija je letos podelila nagrado Grand Prize umetniški skupini Justseeds iz ZDA.

Gandhi, Justseeds

Med vzporednimi prireditvami se bodo za prejemnike rdečih tabletk potegovali salon knjig umetnikov, kar postaja vse pogostejši pojav tudi v Sloveniji, zmagovalec prejšnjega bienala Jeon Joonho je predlagal razstavo postgogojevske generacije južnokorejskih umetnikov in spremljevalne razstave Odtisi, Motivacija, ustvarjalnost in inovativnost v grafičnih listih otrok in mladine ter Pozdravi iz Striponije.



28. grafični bienale bo potekal do 25. oktobra, za boljši pregled nad dogajanjem pa svetujemo ogled koledarja.]]> [BISI] 1593 Mon, 07 Sep 2009 00:46:09 +0200 Mon, 07 Sep 2009 00:46:09 +0200


Zadnji ATIjev poskus predstavlja grafična kartica ATI FirePro V8750, ki je namenjena predvsem uporabnikom CAD aplikacij in zahtevnejšim ustvarjalcem digitalnih vsebin. Grafična pošast se ponaša z 2GB pomnilnika tipa GDDR5, prepustnostjo pomnilnika 112,5 GB/s in 800 senčilnimi enotami ter podporo zadnjima verzijama DirectX in OpenGL. Najzmogljivejši FirePro pa vsebuje tudi tehnologijo ATI Stream, ki pomaga pri zahtevnih operacijah in razporeja delo med grafično kartico ter računalnikovim procesorjem, prav tako pa tudi določa prioritete izvajanja preračunavanj in vsebuje optimizacije za določene aplikacije. Monitorje lahko priključite na dva DisplayPorta in/ali DVI vmesnika.



Cena je kakopak vrtoglava (1.799$). Ker pa si računalnika za nekaj tisoč evrov najbrž ne boste sestavljali sami, lahko izbirate med dražjimi Dellovimi računalniki serije Precision.

]]> [BISI] 1592 Wed, 02 Sep 2009 11:05:03 +0200 Wed, 02 Sep 2009 11:05:03 +0200 Adobe Labs. Večino novosti je sicer zaenkrat še navezanih na Flash platformo (Flash Catalyst in Flash Builder, bivši Flex Builder), pa tudi Coldfusion se je vrnil med žive z Beta verzijo Coldfusiona 9 in Coldfusion Builderja.



O naslednjem paketu Creative Suite je to bolj malo novega, je pa nekatere novosti razkril Adobejev John Nack. Slednji je namreč potrdil govorice, ki so z izdajo Applovega Mac OS X 10.6 Snow Leoparda postale samoumevne, da bo Adobe CS5 tekel v 64-bitnem načinu tudi na Macintosh platformi, kar pomeni, da bo opustil uporabo Carbona (v 64-bitnem načinu deluje namreč le Cocoa). Poleg tega bodo vsi prihodnji Adobejevi izdelki za Applove računalnike zapakirani v .pkg pakete. Nekoliko manj vesela novica je sledila par dni pred Nackovo napovedjo za 64-bitni CS5. Adobe ja namreč oznanil, da Adobe CS3 (prejšnja generacija kreativnega paketa) ne bo delovala v Snow Leopardu in da je tudi ne nameravajo usposobiti za delovanje v najnovejšem Applovem operacijskem sistemu. Odločitev so pri Adobeju sprejeli na podlagi števila uporabnikov operacijskega sistema in prejšnjega kreativnega paketa, pri čemer so ugotovili, da se jim ne splača več posodabljati Adobe CS3 za Snow Leopard. Sicer pa datum izzida Adobe CS5 še ni znan, nekateri borzni analitiki predvidevajo, da bi lahko izšel aprila 2010.



Vzpodbudne novice pa prihajajo za izdelovalce naslovnic trač revij. V okviru raziskovalnega projekta Univerze Princeton, Univerze v Washingtonu in Adobeja je nastala namreč tehnologija PatchMatch, ki omogoča hitro iskanje in popravljanje dveh različnih delov slike na podlagi sorodnosti izbir. Za lažjo predstavo priporočamo ogled video posnetka.

]]>