 |
 |
 |
| |
| Avtor: |
jakc94
|
| Naslov: |
Kacji pastir
|
| Kategorija: |
Fotografije |
| Komentarjev: |
0 |
| Ogledov: |
11699 |
|
|
 |
 |
 |
|
|
|
|
|
| |
| Avtor: |
inti
|
| Naslov: |
kodamotiv.com
|
| Kategorija: |
Spletne strani |
| Komentarjev: |
0 |
| Ogledov: |
11047 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
| Avtor: |
ulrich
|
| Naslov: |
Roboevolved fishes
|
| Kategorija: |
2D |
| Komentarjev: |
0 |
| Ogledov: |
11173 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
Piškotki- 15. junija prične veljati novela zakona ZEKom-1, ki določa način obveščanja oziroma soglašanja uporabnikov spletne strani o piškotkih. Spletne strani si pomagajo s piškotki pri identificiranju posameznega uporabnika, hkrati pa jih je mogoče uporabiti tudi za nekoliko bolj delikatne zadeve, kot so: sledenje uporabniku, ciljano oglaševanje, itd.
Na Pikslarju uporabljamo za neprijavljene uporabnike zgolj začasni sejni piškotek PHPSESSIONID, saj olajša morebitno prijavo in nadaljnje sodelovanje na portalu brez uporabe trajnejših oblik piškotkov. Piškotek se samodejno izbriše, ko zaprete vaš spletni brskalnik, prav tako pa na podlagi vašega sejnega piškotka ne izvajamo nikakršnih analiz.
Za prijavljene uporabnike pa nastaneta dve novi možnosti za pridobitev piškotka. V primeru, da želite ostati prijavljeni dalj časa in se izogniti vsakokratnemu vpisovanju uporabniškega imena in gesla, lahko v vašem profilu vklopite piškotek, s katerim si vas bo portal zapomnil, vendar le kot uporabnika - na pogladi tega piškotka ne izvajamo nikakršnih analiz. Drugi piškotek pa je vezan na sodelovanje v anketi in se izbriše, ko se zamenja anketa - na podlagi tega piškotka (in nekaterih drugih postavk) ugotavljamo, če ste v anketi že sodelovali. Tudi na podlagi anketnega piškotka ne izvajamo nikakršnih analiz.
Za obveščene...
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
 |
 |
|
 |
.:Taktike & praksa: Seminar novomedijske umetnosti:.
|
|
|
 ksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, FH JOANNEUM Graz, ALOU in galerija Kapelica v sodelovanju s Centrom urbane kulture Kino Šiška predstavljajo:
Taktike in praksa: Gonilniki novih medijev
Pilotski seminar o novomedijski umetnosti
Delavnice, predavanja, konzultacije, performansi, razstave, pogovori
1. do 5. junij 2010, Kino Šiška, Ljubljana
www.aksioma.org/seminar
Vstop prost!
Vljudno vas vabimo, da si na strani www.aksioma.org/seminar ogledate program pilotskega seminarja in se čimprej prijavite na brezplačne delavnice, saj je število udeležencev omejeno.
---------------------------------------
PREDSTAVITEV PROGRAMA
---------------------------------------
Ideja o zasnovi seminarja, ki bo eksplicitno namenjen obravnavi novomedijske umetnosti, izhaja iz potrebe po bolj sistematični obravnavi tovrstnih umetniških praks. Domači umetniki z različnih umetniških smeri producirajo izjemna novomedijska dela, vendar se pri komunikaciji z javnostjo in s financerji pogosto soočajo s sorazmerno slabim razumevanjem njihove dejavnosti. To ni presenetljivo, saj je tovrstna umetniška praksa postala vozlišče sodobnih humanističnih in naravoslovnih znanosti. Eden izmed pomembnejših ciljev seminarja je približati novomedijsko umetnost širši javnost.
Osrednji izobraževalni del seminarja bo potekal v dopoldanskih in popoldanskih terminih, ki so namenjeni tako študentom umetnosti kot umetnikom, ki bi radi poglobili svoja znanja. Zasnovan je v tesnem sodelovanju z Oddelkom za medijsko in interaktivno oblikovanje iz Univerze za uporabno umetnost FH JOANNEUM iz Gradca. Delež izobraževalnega programa je prispevala tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje – ALUO. V okviru izobraževalnega programa seminarja bodo potekala predavanja, delavnice in konzultacije, na katere se lahko zainteresirani prijavijo preko spletnega obrazca.
Za splošno javnost bo najbolj zanimiv predvsem večerni del programa, ko bodo potekali javni pogovori in razstavni program z večmedijskimi performansi.
V okviru razstavnega dela programa se bodo predstavili priznani domači in mednarodni umetniki. V Galeriji Kapelica bo japonski umetnik Norimichi Hirakawa postavil interaktivno instalacijo Globalni položaj. Performansi bodo potekali po 21. uri v Kinu Šiška. Ameriški umetnik Dan Wilcox alias danomatika bo predstavil oblačilni glasbeni inštrument Robotcowboy. Priznani nemški skladatelj digitalne glasbe in interdisciplinarnih instalacij hans w. koch bo uprizoril participatorni performans s prenosniki z naslovom the benchmark consort. Občinstvo je toplo vabljeno k sodelovanju pri njegovi kompoziciji s svojimi PC ali Mac prenosniki. Intermedijska iniciativa Cirkulacija 2, prejemnica Zlate ptice za glasbo za leto 2009, bo izvedla improvizirano multimedijsko intervencijo. Ob zaključku petkovega večera pa bo libanonski elektroakustični glasbenik in skladatelj Tarek Atoui izvedel serijo fizično intenzivnih zvočnih izsekov z naslovom Un-drum 2: Kitajska naveza. Vse dni seminarja si bodo udeleženci lahko izposodili tudi kolo za kartiranje javnih prostorov Frida V., delo računalniškega programerja in umetnika Luke Freliha.
 Frida V., Luka Frelih
(Foto: Arhiv Ljudmile)
K pogovoru smo povabili nekatere izmed priznanih strokovnjakov, ki bodo obravnavali različne vidike novomedijske umetnosti. O izobraževalnih modelih bosta govorila Simge Esin in Seppo Gründler, o festivalski dejavnosti Simona Lodi in Jurij Krpan, s teoretskimi vprašanji se bosta ukvarjala Marco Deseriis in Sunčica Ostoiæ, o kritiki in publicistiki bosta govorila Alessandro Ludovico in Janez Janša, o umetniški dejavnosti skupina monochrom in Vuk Æosiæ, o vprašanjih razstavne in kuratorske dejavnosti pa Domenico Quaranta in Dunja Kukovec. V pogovore, ki bodo potekali v obliki javnih intervjujev, bo aktivno vpletena tudi publika.
Podrobne informacije o govorcih in programu na www.aksioma.org/seminar.
|
____________
ax
|
|
|
|
|
|
|
komentarji
|
 vir
|
 |
Torek 20/4/2010 |
 |
|
Nedelja 11/4/2010 |
|
|
|
|
.:Apple iPad: odiseja v vesolju?:.
|
|
|
pple je 3. aprila začel s prodajo svoje naslednje velike stvari - tabličnega računalnika iPad. Lahko govorimo sploh o računalniku? V bistvu Apple raje sliši o napravi, ki naj bi zadovoljila vse potrebe sodobnega potrošnika. Seveda gre za elektronsko napravo, a tehnična plat kot je v navadi pri Applu ni v središču pozornosti.
 Prihodnost je tukaj.
Že pri uradni napovedi iPada so se novinarji, analitiki in poznavalci računalniške zgodovine takoj spomnili na Applov prvi tablični računalnik Newton, ki je doživel neslaven propad - mnogi so trdili in še vedno trdijo, da je bil Newton na tržišču pred časom in da se je Apple tokrat procesa lotil drugače, predvsem pa z izkušnjami s prejšnima napravama, ki sta izjemno vplivali na Applov razvoj v zadnji dekadi - iPod in iPhone. Spletni trgovini iTunes Store in AppStore sta vsekakor velika konkurenčna prednost in odlična platforma, ki jo Apple sprida izkorišča pri predstavitvi skoraj vseh svojih naprav v zadnji dekadi, poleg tega pa z njima uspešno zajame več ciljnih skupin (končne uporabnike, avtorje oziroma medijske konglomerate in ostale korporacije, razvijalce, idr.). Obema trgovina se je v okviru platforme pridružil še skupni operacijski sistem - iPhone OS, ki si nekatere stvari deli tudi z namiznim operacijskim sistemom Mac OS X.
 Apple A4.
Tudi po strojni plati se je Apple v primeru iPada v celoti zanašal na lastno oziroma v zadnjem času pridobljeno "znanje" (beri: lastniške deleže z nakupi podjetij). Applov iPad poganja namreč procesor A4 s frekvenco 1 GHz, ki naj bi bil odgovoren za iPadovo dolgo delovanje baterije. Po navedbah Appla naj bi deloval iPad brez električne vtičnice 10 ur, medtem ko so nekateri tuji spletni portali ugotovili, da je pri varčnejši uporabi iPad sposoben delovati še kar nekaj ur dlje. Sicer pa je večina strojnih komponent zelo podobna Applovemu telefonu iPhone - zaslon je kakovosten in velik 9,7 inča, z iPadom upravljamo na enak način kot z iPhonom (na voljo je tudi upravljanje z več prsti oziroma "multi-touch"), na voljo je malenkost več pomnilnika, povezovanje z internetom je možno preko brezžičnih omrežij ali mobilnega interneta 3G (dražji modeli) in seveda enake ali večje kapacitete za shranjevanje podatkov.
 Predvajanje videa.
Velika razlika pa je na programski strani. Kot že omenjeno je operacijski sistem zelo soroden tistemu v iPhonu, a programi so doživeli kar veliko sprememb napram sorodnikom v drugih Applovih napravah. Denimo spletni brskalnik Safari ali klient za elektronsko pošto Mail se v osnovi bistveno ne razlikujeta od namizne ali mobilne različice, imata pa par prilagoditev in izboljšav, ki bodo prej ali slej našle svojo pot v namizno in mobilno različico dotičnih programov. Podobne razlike je moč opaziti tudi pri programih za pregledovanje slik in video posnetkov ter adresarju, zapiskih in koledarju. Podobno kot pri iPhonu je Apple največ zgražanja doživel z ne-vključitvijo Adobejevega priključka Flash v spletni brskalnik Safari, pri čemer se je začel še posebej zavzemati za standarde na spletu (predvsem HTML5, ki prinaša video podporo brez priključkov, a nastopi problem kasneje pri kodekih).
 iTunes na iPadu.
Čeprav se je o iPadu že od prve uradne predstavitve govorilo kot o tabličnem računalniku ali e-bralniku, pa Apple ni tržil iPada izključno kot e-bralnika oziroma ni napovedal direktnega boja z Amazonom in njegovim e-bralnikom Kindle, saj ima Amazon zaenkrat veliko večji katalog e-knjig. Po drugi strani pa se Apple zaveda tudi tega tržišča in zato je pripravil storitev iBooks, ki je pravcata spletna trgovina za knjige z zaenkrat še omejenim naborom e-knjig. Kako se bo nadaljeval Applov pohod na e-knjige (zaenkrat kaže, da cilja Apple na vse medijske vsebine), še ni znano - z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo iPad še en uspeh za Apple, saj je bilo za velikonočni konec tedna prodanih kar 300.000 iPadov! Če to ni nova odiseja v vesolju...
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
|
|
.:Game Developers Conference San Francisco 2010:.
|
|
|
 d 9. do 13. marca se je v centru San Francisca v znanem konferenčnem središču Moscone Center odvijala letošnja konferenca razvijalcev računalniških iger. Podjetja ponavadi izkoristijo ta dogodek za predstavitev novih izdelkov, medtem ko lahko samostojni razvijalci spoznavajo somišljenike, prisluhnejo zanimivim predavanjem ali navezujejo stike s podjetji, ki se ukvarjajo bodisi z razvojem računalniških iger ali pa izdelujejo strojno opremo, ki zagotavlja brezskrbne ure navdušencem nad računalniškimi igrami.
Daleč najbolj zanimivo predavanje je bil kakopak keynote oziroma uvodno predavanje Sida Meierja, ki se je vpisal v igračarsko zgodovino z igro Civilization. Meier je predstavil številne vidike razvoja računalniških iger s posebnim poudarkom na igralčevi izkušnji oziroma razumevanjem igralca in njegovih odločitev. Kasneje je naštel tudi nekaj napak, ki jih je storil tekom svoje razvijalske kariere, in končal z nekaterimi nasveti neuveljavljenim razvijalcem.
Autodesk je GDC 2010 v celoti izkoristil za ustvarjanje medijskega pompa okoli novih verzij svojih izdelkov za takoimenovano zabavno industrijo. Med najpomembnejše in najbolj pričakovane novosti sodi kakopak 3ds max 2011, ki prinaša nov urejevalnik materialov, strojni renderirnik Quicksilver (le-ta lahko pohitri renderiranje s pomočjo centralnega in grafičnega procesorja kar do 10-krat!) in 3ds max Composite (kompozitor po vzoru Autodeskovega Toxika).
 3ds max 2011
Maya 2011 pa je doživela večje spremembe v uporabniškem vmesniku, ki temelji po novem na Nokiinem QT in omogoča enostavnejše prilagajanje delovnega okolja ter razporejanje elementov uporabniškega vmesnika in posamezne prenovljene urejevalnike. Prav tako pa je Maya 2011 tudi sposobna izkoriščati 64-bitnost Applovega operacijskega sistema Mac OS X 10.6 Snow Leopard, kar je najbrž posledica povsem na novo spisanega jedra programa, ki naj bi bil še veliko bolj učinkovit pri delu s kompleksnejšimi scenami.
 Maya 2011
V ozadju napovedi Autodeskovih in Intelovih izdelkov ter napovedi računalniških iger je Khronos Group objavil tudi dve novi OpenGL specifikaciji: OpenGL 4, ki prinaša nekatere novosti iz konkurenčnega Direct3D 11, in OpenGL 3.3, ki prinaša nekatere manjše in izolirane novosti iz OpenGL 4 v staro specifikacijo OpenGL 3.
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
Četrtek 10/12/2009 |
|
|
|
|
.:Google Chrome Beta za Mac in Linux ter razširitve:.
|
|
|
 oogle je objavil prvi Beta različici spletnega brskalnika Chrome za operacijska sistema Mac OS X in Linux, ki bi naj pozlateli v obliki prvih stabilnih izdaj v začetku leta 2010.
Poleg prilagojenosti izgleda samemu operacijskemu sistemu se obe različici ne razlikujeta bistveno od že kar nekaj časa stabilnih različic Chroma za operacijski sistem Windows. Beta verzijo Chroma za manjšinska sistema lahko snamete tukaj, v Linuxu pa lahko tudi preko distribucijskih repozitorijev.
 Google Chrome for Mac Beta
Še nekoliko pomembnejša novost v vseh verzijah Chroma razen na Mac OS X (Mac podpora pride konec tedna v nočnih izdajah) so razširitve, ki so postale zahvaljujoč Mozillinemu Firefoxu za nekatere uporabnike ključni faktor pri izbiri spletnega brskalnika. Trenutno je na spletni strani Google Chrome Extensions na voljo že okoli 500 razširitev!
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
Ponedeljek 30/11/2009 |
|
|
|
|
.:Moderna galerija je spet med nami:.
|
|
|
 o malenkost manj kot tisoč dnevih se med žive ponovno vrača Moderna galerija v Ljubljani. 4 milijone evrov vredno investicijo je ministrstvo za kulturo zaupalo Bevk Peroviæ arhitektom in izvajalcu del Vegradu (ti, ti, zamudniki), pri čemer velja poudariti, da so se v notranjosti zgodili minimalni posegi z namenom sklenitve celotnega razstavnega prostora.
Ako je arhitektom to dejansko uspelo, se lahko prepričate na uvodni razstavi del slikarja Zorana Mušiča, ki bo trajala do 28. februarja 2010.
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
Sobota 28/11/2009 |
|
|
|
|
.:Arhitekturni natečaj EPK - Reka Drava 2012:.
|
|
|
 estna občina Maribor kot naročnik, v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor kot razpisovalcem ter pod skrbništvom Union Internationale des Architectes / UIA (Mednarodna zveza arhitektov) ter Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije / ZAPS razpisuje :
Mednarodni, javni, anonimni, idejno-projektni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za urejanje prostora reke Drave v osrednjem delu mesta. Cilj je pridobivanja rešitev zasnove ključnega prizorišča evropska prestolnica kulture - reka Drava 2012, ter urbane regeneracije mesta v naslednjih dvajsetih letih.
Funkcijska ter oblikovna rešitev nove ureditve prostora reke Drave je razdeljena na tri območja (sklope):
- 1. najustreznejši predlog celovite idejne rešitve ureditve obrežja reke Drave med Vodnim in Sodnim stolpom na levem bregu in naravnega obrežja reke v območju med Studenško brvjo in železniškim mostom na desnem bregu;
- 2. najustreznejšo idejno projektno rešitev brvi preko reke Drave;
- 3. najustreznejšo idejno projektno rešitev za novo stavbo Umetnostne galerije Maribor.
ŽIRIJA
SKLOP 1 in SKLOP 2:
Člani žirije: Roger RIEWE(AUT), Andreas RUBY(GER), Saša BEGOVIÆ (CRO), Aleš VODOPIVEC (SLO), Ana KUČAN (SLO), Uroš LOBNIK (SLO), Stojan SKALICKY (SLO)
Nadomestni člani: Andrej ŠMID (SLO), Luciano LAZZARI (ITA)
SKLOP 3:
Člani žirije: Hrvoje NJIRIÆ (CRO), Peter L. WILSON (AUS), Jürgen Hermann MAYER (GER),
Christoph GRUNENBERG (UK), Stojan SKALICKY (SLO), Matevž ČELIK (SLO), Marko STUDEN (SLO)
Nadomestni člani: Uroš LOBNIK (SLO), Vojko PAVČIČ (SLO)
NATEČAJNI ROKI
- Objava natečaja: 18.11.2009
- Registracija in plačilo pristojbine: od 18.11.2009
- Odprtje natečaja – prenos podlog: od 12.12.2009
- Zaključek registracije: 04.01.2010
- Oddaja natečajnih elaboratov: 26.02.2010
- Ocenjevanje elaboratov: 11.03. - 21.03.2010
- Objava rezultatov: 24.03.2010
Uradni jezik pri natečajnih elaboratih je Angleščina.
Registracija poteka izključno preko internetnega portala: www.mb-arhitekti.si
Za sodelovanje na natečaju je potrebno poravnati znesek 150 EUR (ni vračljivo).
NAGRADE
SKLOP 1: Nagradni sklad skupaj / 53.000,00 EUR, od tega je:
1.nagrada 30,000.00 EUR, 2.nagrada 15,000.00 EUR, 3.nagrada 8,000.00 EUR
SKLOP 2: Nagradni sklad skupaj / 53,000.00 EUR, od tega je:
1.nagrada 30,000.00 EUR, 2.nagrada 15,000.00 EUR, 3.nagrada 8,000.00 EUR
SKLOP 3: Nagradni sklad skupaj / 70,000.00 EUR, od tega je:
1.nagrada 40,000.00 EUR, 2.nagrada 20,000.00 EUR, 3.nagrada 10,000.00 EUR
Nagradni sklad znaša skupno: 176.000,00 EUR . Vsi navedeni zneski so v bruto vrednostih.
Natečajni pogoji (.doc)
Registracija
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
Petek 27/11/2009 |
|
|
|
|
.:2. Animateka AnimaWeb:.
|
|
|
 udi letos se bo v okviru mednarodnega festivala animiranega filma Animateka odvijal spletni natečaj računalniško izdelanih animiranih filmov, namenjenih objavi na spletu ali v mobilni telefoniji - natečaj Animateka AnimaWeb.
AnimaWeb želi privabiti s svet animacije predvsem mlade, še neuveljavljene ustvarjalce. Natečaj se bo zaključil skupaj z zaključkom letošnje Animateke, ko bodo na spletni strani in zaključni slovesnosti razglasili zmagovalni film, avtorja pa kot gosta povabili na Animateko 2010.
Zmagovalca bo določila publika z glasovanjem preko spletne strani. Rok za prijavo je 1. december točno opoldne, za filme pa bo moč glasovati do 12. decembra. Več informacij lahko najdete na spletni strani Animateke AnimaWeb.
|
|
|
|
komentarji
|
vir
|
|
|
Novice
)
