Registriraj se
cc

Izmenjava
 












  • Logo(1)
  • razlika v ceni ....(3)
  • Dreamweaver vrašanje(7)
  • Delo dobi...(1)
  • Iščemo arhitekturne projektante!(0)
  • Okus 51. beneškega bienala umetnosti (0)
  • Splet 2.0? (0)
  • Reason - Šola z razlogom 5. del (1)
  • Animiran metulj (0)
  • Reason - Šola z razlogom 4. del (0)
  • Taktike & praksa: Seminar novomedijske umetnosti (0)
  • Povabilo k sodelovanju na festivalu HAIP10 (0)
  • Apple iPad: odiseja v vesolju? (0)
  • Game Developers Conference San Francisco 2010 (0)
  • Google Chrome Beta za Mac in Linux ter razširitve (0)

  •      
     
    Okus 51. beneškega bienala umetnosti Flasher opisuje vtise z letošnjega beneškega bienala umetnosti.
    Avtor/ica: Flasher
    Ogledov: 6410
    Komentarji: 0
    Priljubljene: 0
       
    Znalci > Članki > Okus 51. beneškega bienala umetnosti
       
    ačetki beneškega bienala segajo več kot 100 let nazaj. Prva razstava je odprla svoja vrata leta 1895, sam festival pa je bil osnovan 2leti prej, ko je mestni svet Benetk sklenil da bi bilo lepo imeti festival modernih umetnosti.
    Danes velja beneški bienale za enega največjih promotorjev sodobne kulture na svetu.

    Statistika govori sama zase:
    Mednarodni filmski festival (doslej 62)
    Mednarodni festival umetnosi (doslej 51)
    Mednarodni festival arhitekture (doslej 9)
    Festival sodobne glasbe (doslej 49)
    Festival gledaliških umetnosti (doslej 37)
    Festival sodobnega plesa (doslej 3)
       
    etošnji je pripadal umetnosti in prvič po 110. letih, je bila kustosinja ženskega spola, pravzaprav sta bile dve: španki, umetnostni zgodovinarki, kritičarki; María de Corral in Rosa Martínez.

    Bienale je trajal do 6. novembra, sam se ravno ujel zadnji vikend. V 154 dnevih, kar je bil odprt, ga je obiskalo 915.000 ljudi iz vsega sveta.
    Če ste slučajno zamudili letošnjega je na sporedu za naslednje leto Arhitekturni bienale, ki se bo začel septembra in trajal do novembra 2006. Cca 3ure vožnje iz Ljubljane in nepretirano draga vstopnica je edina cena, ki jo boste plačali za res obiska vreden festival!

    Sam sem do Benetk prišel z vlakom in od tu naprej imate dve varianti kako priti do Giardini-ja (prizorišče festivala): peš (kar zna biti preklemansko dolga pot, če vzmate v obzir da boste večji del dneva prav tako preživeli na nogah) ali ladjica. Odločitev za študenta postane otročje lahka, ko izve da kontrolorjev na ladjici skoraj nikoli ni...

       
    merika

    Ja začel bom z Ameriko. Predvsem zato, ker je ameriški paviljon name na začetku naredil najslabši vtis, ki je kasneje prerasel v zelo pozitivnega. Ed Ruscha je razstavljal dve skupini svojih slik (dvakrat po pet; velikosti 1.2m X 4m) na razstavi z naslovom "Course of Empire".

    Vse slike prikazujejo skoraj identičen motiv streh različnih stavb s spreminjajočim se nebom v odzadju. Na prvi pogled popolnoma nezanimiva razstava. Ko izveš, da sta omenjeni dve skupini slik nastali v različnih obdobjih, stvar začne dobivati pomen.
    Prva skupina (*) slik, z naslovom "Blue Collar", je bila naslikana 1992 v črno-beli tehniki in prikazujejo stavbe kot "Trade school", "Tires",...

    Druga skupina (*) je bila naslikana nedolgo nazaj, prikazuje enake stavb v barvni paleti, s smogastim nebom polnih oblakov. Stavba "Trade school" je sedaj za žičnato ograjo, "Tires" je modernizirana in nekatere stavbe sedaj nosijo napis v azijski tipografiji.
    Razstava, ki se je zajedla v čas.

       
    razilija

    Izredno zanimiva inštalacija brazilskega avtorja Chelpe Ferra. Velika prazna soba. Na sredi, v steno vpet, zvočnik daje vtis živega organizma, lebdeče pošasti. Tla so prekrita z vodo in za vsako, ko lebdeč organizem živalsko zarjove, se vibracije po vodi prenašajo v obliko kolobarjev. Reagira na zvoke, ki jih proizvajajo obiskovalci in jih pretvarja v "svojo govorico" zvoka in svetlobe.

    slika
    (MPEG-1 video, 11,9MB)

    slika
    (*)

    slika
    Vhod v Brazilski paviljon; na drugi strani je bil vsa prejšnja leta bazenček, ki si je zahvaljujoč velikemu številu insektov prislužil vzdevek "Malarijski bazen".
       
    orveška

    slika


    Norveški paviljon je bil na prvi pogled povsem prazen. Zapolnjevali so ga pa glasovi ptičjega petja in vetra, ki so prihajali iz krošenj dreves. Avtorja razstave: Miriam Bäckström in Carsten Höller.
       
    vstrija
    Avstrija je, poleg Islandije, edina država, ki je poskrbela tudi za zelo atraktivno spremembo same zunanjosti pavilijona.
    Hans Schabus ga je namreč spremenil v veliko maketo gore Mattehorn in sicer tako, da ga je preoblekel z gmoto lesene kontrukcije, polepljene s katranskimi oblogami na zunanji strani. Tu in tam pa so iz gore še vedno gledali deli originalnega avstrijskega paviljona.
    V notranjosti se je bilo moč sprehajati po neštetih poteh in stopniščih, ki so zelo spominjale na kakšno Escherjevo risbo. Na najbolj vztrajne, ki jim je uspelo prehoditi celotno pot do vrha, pa je na vrhu čakal lep razgled na Benetke – celotna višina je bila kar trikrat višja kot višina originalnega paviljona.

    slika
    Lesena konstrukcija od znotraj
       
    anada

    Notranjost kanadskega pavilijona letos ni bila čudovito naravno osvetljena kot ponavadi, letos je bila popolnoma zatemnjena in pripravljena na projekcijo Kanadske umetnice, aboridžinskega porekla, Rebecce Balmore.
    Prvi korak skozi vhodna vrata prebudi vsa čutila: vonj po morski soli, glasno šumenje vode, popačeni zvočni efekti in projekcija (na slap).
    Po par ponovitvah videa, ki traja okoli minuto, se začne razkrivati zgodba v kateri kot igralka nastopa sama umetnica. Avant-garden video prikazuje osebo, ki se v vodi bori z nekakšnimi sencami, iz vode prihajajo plameni, voda gori, obupen boj človeka z nečim/nekom kar se iz posnetka ne da točno definirati. Na koncu smo priča isti osebi, ki prihaja iz vode z vedrom krvi v roki in ga izlije v kamero oz. na opazovalca.
    Delo, ki se loteva problemov izkoriščanja narave v današnjem času. Voda/izvir/fontana so od nekdaj veljali za simbol moči, napredka in blagostanja, simbol življenja.

    slika
    Zunanjost kanadskega paviljona


    (* - slika desno)
       
    slandija

    Islandski paviljon je bil prekrit s slamo in koreninami – spominjal je na prehistorično jamo. V notranjosti pravljični svetovi s podobami gremlinov, demonov in ostalih bitij. V videu v vlogi boginje nastopa znana islandska pevka Björk.

    (* - slika desno)
       
    erjetno je še potrebno omeniti Anglijo, ki jo predstavita Gilbert & George z serijo fotomanipulacij z glavnim motivom gingko drevesa. Francija z zelo dramaturško razstavo s tremi različnimi scenami in ostržkom kot glavnim akterjem.

    Upam, da ste dobili vsaj približen okus letošnjih Benetk. Vseh razstav je preprosto preveč, da bi jim lahko namenil prostor v tem članku, zato sem omenjal le tiste, ki sem jih ocenil za bolj zanimive. In s tem najveretneje po krivici izločil kakšno dobro..
    Kot je bil rečeno nas prihodnje leto v Benetkah čaka arhitekturni bienale. Se vidimo tam!


    Opomba: (*) – slike označene s tem znakom so last www.artnet.com
       
    Znalci > Članki > Okus 51. beneškega bienala umetnosti