Registriraj se
cc

Izmenjava
 












  • Logo(1)
  • razlika v ceni ....(3)
  • Dreamweaver vrašanje(7)
  • Delo dobi...(1)
  • Iščemo arhitekturne projektante!(0)
  • Okus 51. beneškega bienala umetnosti (0)
  • Splet 2.0? (0)
  • Reason - Šola z razlogom 5. del (1)
  • Animiran metulj (0)
  • Reason - Šola z razlogom 4. del (0)
  • Taktike & praksa: Seminar novomedijske umetnosti (0)
  • Povabilo k sodelovanju na festivalu HAIP10 (0)
  • Apple iPad: odiseja v vesolju? (0)
  • Game Developers Conference San Francisco 2010 (0)
  • Google Chrome Beta za Mac in Linux ter razširitve (0)

  •      
     
    Splet 2.0? Na Web 2.0 Conference v San Franciscu je bila začrtana prihodnost spleta, ki so ga poimenovali kar splet 2.0. Pikslar sledi...
    Avtor/ica: [BISI]
    Ogledov: 5942
    Komentarji: 0
    Priljubljene: 0
       
    Znalci > Članki > Splet 2.0?
       
    n ugledali smo drugo verzijo spleta... Stop, kaj pa prva verzija? Sive eminence prvega spleta naj bi bili med drugimi tudi Netscape, DoubleClick, Akamai, mp3.com in Britannica Online (vir: O"Reilly) - torej večinoma vsem marketingašem dobro znani dot-comi. Le-ti so postali v očeh širše javnosti opaženi šele takrat, ko so bile njihove delnice naprodaj na Wall Streetu in kasneje, ko ni bilo več nič denarja na borzi, še manj pa v delnicah. Domisliti si je bilo potrebno novo verzijo spleta, da bi dobili vlagatelji spet razlog za zaupanje v informacijsko tehnologijo. Slednjo razlago sicer snovatelji druge revizije spleta zavračajo, ampak očitneje skorajda ne bi moglo biti.
    Če nekoliko v šali profiliramo (kakšno naključje marketinškega izrazoslovja...) uporabnika spleta 2.0, potem je to uporabnik spletnega brskalnika Firefox, za komunikacijo s preostalimi člani "velike družine" uporablja Google Mail in Google Talk, fotografije postavlja na ogled v spletni galeriji Flickr, oglase mu lansira servis Google AdSense, datoteke izmenjuje preko omrežja/protokola Bittorrent (legalne kakopak), lastno znanje nadgrajuje s pomočjo proste enciklopedije Wikipedia, svoje misli zapisuje v spletni dnevnik (torej je blogger) in skrbi zato, da čim več informacij posreduje ostalim udeležencem, ter se aktivno vključuje oziroma sodeluje v okviru spleta.
       
    z zgornjega profiliranja lahko razberemo, da je socialna komponenta izrednega pomena pri drugi verziji spleta - nič manj pomembna pa ni tehnologija, ki stoji za tem. Za kralja druge različice spleta je bil imenovan Google, najbrž povsem zasluženo. Googlove storitve so že marsikomu prirasle k srcu, pa naj si gre za venomer rastoči prostor za elektronsko pošto Google Mail, ki se lahko pohvali z zanimivo zasnovanim uporabniškim vmesnikom, ali za elegantni program za takojšnje sporočanje Google Talk, ki se opira na odprti protokol Jabber, ali pa za Google Desktop, ki je bil na začetku zmogljiv iskalnik po lokalnem računalniku, sedaj pa se razvija v zelo koristno vrstico z mnogimi priročnimi informacijami, nato je tukaj še Google Local (nekdanji Google Maps) in da ne pozabimo še glavne Googlove vrline - iskanje (po spletu, spletnih dnevnikih, trgovinah, itd.). Vsem Googlovim storitvam (splet 2.0 zagovarja storitve, klasična programska oprema v škatli je preteklost) je nekaj skupno: bogata uporabniška izkušnja.
       
    mamo torej socialno komponento in bogato uporabniško izkušnjo. Kaj še potrebujemo? Da, potrebujemo temelje, torej platformo (nekaj, na čemer bomo gradili prihodnost spleta). In splet je naša platforma! Zatorej je potrebno spremeniti zgolj mišljenje, kar pa je ponavadi najtežje opravilo. Tehnologije, ki stopajo v okviru spleta 2.0 v ospredje, so dosegljive spletnim ustvarjalcem in razvijalcem že par let. Največja marketinška iznajdba letošnjega leta, AJAX (Asynchronous JavaScript and XML; asinhroni javascript in XML), se je uporabljal pri operacijskem sistemu Windows že od leta 1998! Slednje zgolj potrjuje zgornjo trditev o spremembi mišljenja. Aplikacije iz roda Spleta 2.0 uporabljajo podatke pridobljene od svojih uporabnikov za nagovor celotnega medmrežja. Prav zaradi tega se takšne aplikacije izboljšujejo sorazmerno s številom uporabnikov. Proizvajalec tovrstnih aplikacij mora zaupati uporabniku, saj mu bo le-ta vračal zaupanje v obliki tržne prevlade. Veliki zmagovalci spleta 2.0 so posedovalci podatkov (npr.: sporni Googlovi brskalniški piškotki, ki pa jih lahko izklopimo). "Najhuje" s strani razvijalca oziroma ustvarjalca določene storitve ali aplikacije, pa je dejstvo, da je potrebno aplikacije neprestano in pospešeno razvijati (vsakršno podrejanje "release cyclom" je torej že vnaprej obsojeno na propad).
       
    ajprej razčistimo s pojmom AJAX... AJAX ni tehnologija, ampak zajema nov pristop k uporabi že obstoječih tehnologij: HTML ali XHTML (lahko bi rekli kar osnovni gradnik vsake spletne strani), Cascading Style Sheets (ali krajše CSS - opisni jezik za prezentiranje dokumentov spisanih v oblikah HTML ali XML), JavaScript (enostaven, objektno orientiran skriptni jezik, ki teče na strani uporabnika), Document Object Model (ali krajše DOM - "API" za dostop do strukturirane reprezentacije HTML ali XML dokumenta), XML (razširljiv označbeni jezik, s katerim lahko definiramo in ustvarjamo lastne specifikacije ter s tem opišemo različne podatke - na osnovi XML so zastavljeni na primer RDF, RSS, MathML, XHTML in SVG), XSLT (transformacija oziroma pretvorba jezikov temelječih na XML) in nenazadnje objekt XMLHttpRequest ali Microsoftov ActiveXObject Msxml2.XMLHTTP/Microsoft.XMLHTTP (pošiljanje zahtevka strežniku brez ponovnega nalaganja spletne strani - zahtevek je lahko tipa "GET" ali "POST" - ob pozitivnem odzivu oziroma odgovoru strežnika dobimo/pošljemo zahtevane podatke), ki postane močno orodje v kombinaciji s programskimi jezik, ki se izvajajo na strežniku (PHP, ASP).
       
    e ste vsaj malo poučeni o spletnih standardih, potem ste najbrž opazili, da je v okviru AJAXa govora več ali manj le o uporabi standardov ob snovanju spletnih aplikacij - zaprti formati so skrajno nezaželeni.Prav pri tem pa naletimo na prvo "slabost" takšnega pristopa - podpora standardov v današnjih spletnih brskalnikih. Najprimernejši brskalnik za delo s sodobnim pristopom AJAX je zagotovo Mozillin Firefox, ki še najbolj sledi standardom in uvaja v nekaterih primerih tudi predloge standardov. Seveda ne gre brez uporabe Internet Explorerja, saj nas prepriča z večinskim tržnim deležem in pogojno podporo standardom. Applov Safari se v veliki meri dopolnjuje z Mozillo oziroma jo ponekod rahlo prekaša, drugje pa spet rahlo zaostaja (če delate na Macu, potem je dokaj dostojna zamenjava za Firefox ali Camino). Kot zadnjega brskalniškega kandidata pa omenimo še Opero, ki se po podpori standardom nevarno približuje Firefoxu, a je imela nedolgo nazaj še težave z objektom XMLHttpRequest (verzija 8.5 bi morala delovati v skladu s pričakovanji).
       
    ako, prišli smo do zaključka kratke predstavitve spleta 2.0, ki je bil obširneje začrtan na konferenci Web 2.0. Na Pikslarju imamo zaenkrat zelo skope znalce o tehnologijah povezanih s pristopom AJAX, zato naj služi ta članek kot nekakšen nov začetek na tem področju. Vse pa je odvisno od vas, dragi obiskovalci - vi boste začrtali smer, v katero bodo šli bodoči "tehnološki" znalci na Pikslarju. Poslužite se sveže ankete, komentarjev na znalec ali novico, foruma ali pa me kontaktirajte po elektronski pošti.
       
    Znalci > Članki > Splet 2.0?